OBLIKOVANJE

Oblikovanje

Osnovno obliko vašemu bonsaju je navadno dala že roka prvih gojiteljev ali pa mati narava. To velja predvsem za obliko debla.
Kitajski in korejski bonsaji, tropske in subtropske vrste, imajo praviloma močno deblo, ki je dramatično zvito in izpostavljene korenine. Njihov slog ponazarja obliko raznih živali. Velikokrat so v posodi še kamni in miniaturne figurice, ki še bolj rušijo proporce. Na trgu le izjemoma lahko najdemo primerke, primerne za zbiratelje.
Japonski bonsaji so popolnoma druga zgodba. Drevesa so oblikovana po natančnih pravilih v različnih, točno določenih slogih kot so Čokan -formalni pokončni, Mojogi – neformalni pokončni, Šakan – nagnjeni, Hokidači – metelni, Kengaj – kaskadni in drugi. To velja za mojstrovine in zbirateljske primerke, tržne zahteve pa so skomercializirale tudi to področje. Kar pa vedno ni slabo. Razlika v ceni je očitna in med tisoči primerki se vedno najde drevo s prihodnostjo.
V zadnjem času predvsem evropski bonsaji ne zaostajajo za japonskimi. Velikokrat jih celo presegajo.

Pravila oblikovanja:
Oblika nepravilnega trikotnika je pisano in nepisano pravilo oblikovanja bonsajev. To je oblika, ki se bolj ali manj pojavlja v vseh naravnih oblikah dreves. Popolne ovalne oblike krošnje drevesa v naravi ni. Oblika nepravilnega trikotnika izhaja iz narave in bonsajem daje pridih naravnosti.
The scalene triangle The scalene triangle

Mala drevesa v posodah spominjajo na velika drevesa iz narave.

Matjaž Modrijan, inštruktor Slovenskega bonsaj kluba, povzema:

Kot v vseh umetnostih tudi v bonsajistiki obstajajo neki dogovori , smernice ali pravila. V bistvu je prav beseda pravilo najslabši izraz za to, kar večina bonsajistov upošteva pri oblikovanju bonsajev, vendar je to beseda, ki jo večina bonsajistov tudi uporablja. Pravila v bonsajistiki niso zabetonirana in se pogosto kršijo glede na okoliščine, vendar so odlične smernice za oblikovanje prelepega bonsaja in so dragocena za vsakega začetnika. Pravila nam olajšajo odločitve kaj in kako storiti.
Ta pravila večinoma prihajajo iz japonske kulture oblikovanja bonsaja in so se izoblikovala v stoletjih, odkar bonsaj domuje na Japonskem. Skoraj vsakdo lahko s pomočjo upoštevanja teh pravil oblikuje spodoben bonsaj, pa vendar je za vrhunske izdelke potreben tako naravni talent, inspiracija ter izkušnje, kot tudi upoštevanje pravil.

PRAVILA ZA DEBLO IN NEBARI

  1. Razmerja med višino debla in njegovo širino naj bi bilo pri bonsaju v razmerju med 1:3 do 1:12, pri stilu literati celo do 1:19, pa vendar strmimo k idealnemu razmerju 1:6, odvisno predvsem od stila.
    2. Deblo naj bo rahlo nagnjeno naprej proti gledalcu, s tem dosežemo učinek perspektive kot je to pri opazovanju drevesa v naravi (vendar ne sme dajati izgleda črke C) .
    3. Baza debla se mora razpreti v korenine in nam dajati občutek, da je bonsaj trdno zasidran.
    4. Korenine naj bodo enakomerno razporejene okoli debla.
    5. Korenine ne smejo gledati direktno proti gledalcu.
    6. Vrh naj bo nagnjen h gledalcu.
    7. Deblo naj se enakomerno tanjša, kakor se dviga.
    8. Vrh se naj konča v smeri kot jo določa osnova – nebari.
    9. Pri formalnem in neformalnem pokončnem slogu naj bo vrh točno nad osnovo.
    10. Pri neformalnem pokončnem slogu naj ne bo preveč »S« krivin.
    11. Kakor se drevo dviguje naj bodo krivine bližje skupaj.
    12. Drevo naj ima le en vrh.

PRAVILA ZA VEJE

  1. Veje se ne smejo križati ali prekrižati deblo.
    2. Veje naj se pričnejo na prvi tretjini višine debla.
    3. Na prvih dveh tretjinah višine debla naj ne bi bilo naprej rastočih vej.
    4. Veje naj bodo nameščene na zunanji strani »S« krivin.
    5. Debelina vej na bo v sorazmerju z premerom debla, do nekje najmanj 1/3, drugače so veje pretanke.
    6. Veje naj bodo razvrščene po sistemu 1 ,2 ,3 , prva veja desno (levo), druga levo (desno) in tretja zadaj.
    7. Veje naj se vrstijo izmenično, brez vzporednih vej.
    8. Veje naj se sorazmerno zmanjšujejo z zmanjševanjem premera in z višino debla.
    9. Med vejami mora biti prazen prostor.
    10. Prva in druga veja (leva in desna) naj bosta nameščeni nekoliko naprej od namišljene sredinske črte drevesa, da »povabita« gledalca.
    11. Veje, razvrščene po sistemu 1, 2, 3 naj imajo razmik 120°, zadnja veja naj ne bo nameščena točno zadaj drevesa.
    12. Le ena veja v liniji na deblo, brez ponavljanja veje nad vejo.
    13. Z izmenično razporeditvijo sekundarnih vej levo, desno, sledeč pravilom glavnih vej, tvorimo t.i. oblaček (pri drevesu v naravi so listi ali iglice v primerjavi z deblom zelo, zelo majhni, pri bonsaju pa tega razmerja ne moremo doseči in tak efekt dosežemo s tako imenovanimi oblački).
    14. Veje naj tvorijo zunanjo linijo nepravilnega trikotnika, vrhnji kot predstavlja nebo, srednji kot predstavlja človeka in najnižji kot zemljo. To predstavlja tradicionalno bonsajsko obliko.
    15. Jin naj ne bo skrit med vejami.

V praksi se stvari dostikrat pokažejo v popolnoma drugačni luči, moje prvo in glavno vodilo pri vsem tem pa je misel velikana bonsajistike J.Y.Nake:

» Ne trudi se, da bo tvoje drevo izgledalo kot bonsaj, potrudi se, da bo tvoj bonsaj izgledal kot drevo!«

Comments are closed