PRESAJANJE

Presajanje

Večino bonsajev presajamo zgodaj spomladi, ko pričnejo odganjati prvi brsti ali v poznem poletju. To velja predvsem za določene iglavce. Poleti moramo biti pazljivi, da zaradi bližajoče zime koreninskega sistema ne obrežemo preveč.
Postopki sajenja so za večino drevesnih vrst enaki. Pogostnost presajanja bonsajev je odvisna od dolžine rastne dobe, gnojenja, starosti drevesa in drugih faktorjev. Bonsaje, ki so dokončno oblikovani, presajamo vsaka tri do šest let, mlada drevesa pa pogosteje.

Japonski javor – velikost brstov – pravi čas za presajanje

Pred pričetkom presajanja najprej izberemo pravo posodo. Oblika in barva posode sta odvisni od oblike in vrste bonsaja. Listavce sadimo praviloma v glazirane, iglavce pa v neglazirane posode. Globina posode je odvisna od debeline debla, koreninskega sistema in faze razvoja bonsaja. Najbolje je, da imamo pripravljenih več posod. S prestavljanjem iz ene v drugo, bomo lažje izbrali najprimernejšo.

Drenažne luknje zapremo z redko mrežico, ki zadržuje substrat in hkrati omogoča odvajanje vode.

Pred presajanjem pustimo, da se substrat nekoliko osuši.

Drevo previdno odstranimo iz stare posode tako, da z nožem zarezujemo ob stiku zemlje s posodo, drevo pa previdno vlečemo navzgor.

Z leseno ali bambusovo palčko nežno in previdno odstranimo vrhnjo plast substrata. Začnemo pri deblu in v smeri korenin čistimo navzven.

Substrat med koreninami odstranjujemo s prsti in leseno palčko. Drevo držimo v eni roki, obrnjeno s koreninami postrani ali navzgor, z drugo nežno, v smeri od debla navzven, drobimo substrat.

Večino stare zemlje odstranimo, ko s prsti prečešemo korenine. Ostanek lahko izperemo s curkom vode. Pri iglavcih je NUJNO, da pustite vsaj nekaj starega substrata – zaradi vsebnosti mikroorganizmov, mikorize!
Podobno velja tudi ob presajanju v nujnih primerih, ko je drevo pod stresom ali če je bil star substrat še v dobrem stanju.

Obrezovanje korenin
Čiščenju in odstranjevanju starega substrata sledi obrezovanje korenin. Najprej porežemo vse korenine, ki rastejo navpično navzdol ali so predolge. To pogojuje lateralni in ploski razvoj koreninskega sistema. Nato porežemo vse odmrle in slabo izraščajoče korenine, vključno s tistimi, ki izraščajo iz debla pod napačnim kotom, iz vrha drugih korenin, zvite korenine in po potrebi tudi korenine, ki z ostalimi niso v sorazmerju.

Sajenje
Dobra posoda ima poleg drenažnih lukenj tudi več manjših, skozi katere namestimo aluminijasto žico. Z njo bomo fiksirali drevo. Dno posode prekrijemo z drenažnim substratom debelejše granulacije. Nato konično nasujemo del zemlje in nanjo postavimo drevo. Z rahlim, delnim obračanjem okoli osi, izboljšamo stik korenin z zemljo. Z žico korenine čvrsto fiksiramo v posodo. Med žico in korenine za zaščito pred poškodbami namestimo gumo. Nasujemo dodatno zemljo in jo s prsti z občutkom razporedimo okoli korenin in med njih. Pomagamo si s konično leseno palčko, s katero umestimo substrat tudi med manjše koreninice. Občasno s pestjo potolčemo po robovih in dnu posode. Na koncu z drobnim tušem zalivamo toliko časa, da iz lukenj posode priteče čista voda.

Po sajenju
Presajena drevesa so občutljiva na stres, še posebno če smo jim močno obrezali korenine. Zato bonsaj postavimo v delno senčni prostor. Pazimo, da so v senci v času močnega opoldanskega sonca. V prvih treh tednih po presajanju je natančnost pri zalivanju najpomembnejša. Nikoli ne zalivamo premočno. Večkrat po malo, tako da je zemlja stalno rahlo vlažna in pogosto pršenje krošnje omogočajo hitro in uspešno ukoreninjanje. Nikoli ne gnojimo z mineralnimi gnojili. Po površini lahko razporedimo organsko gnojilo Biogold, ki bo pozitivno vplivalo na razvoj mikroorganizmov v zemlji, ti pa na razvoj koreninskega sistema

IMG_0674

Comments are closed