ZALIVANJE

Zalivanje

Zalivanje je osnova, ki jo mora obvladati vsak gojitelj. Japonski mojstri svojim učencem ne dovolijo zalivanja vrhunskih bonsajev, dokler ti ne spoznajo vseh zahtev drevesa. Za optimalno zdravje mora biti vsako drevo v vaši zbirki oskrbovano individualno. Dnevno opazovanje ob različnih vremenskih razmerah vas bo naučilo, kako hitro se izsuši zemlja in kakšne znake ob tem kaže drevo.
Vodo za zalivanje je priporočljivo hraniti v sodovih. Najboljši so keramični, dobri pa so tudi plastični. Tu bo voda primerno ogreta in vedno pri roki. Najboljša je deževnica. Trda ali celo klorirana voda iz pip ni najboljša, zato jo pustimo stati v sodu dalj časa. Če zalivamo z vodo direktno iz pipe, moramo paziti, da ni temperaturna razlika med vodo in zrakom prevelika.

Potrebe bonsajev po vodi so odvisne od letnega časa, vrste, velikosti drevesa, velikosti posode, vremenskih pogojev in kondicije drevesa. Rastline živijo tudi pozimi. Zato jim moramo tudi v tem obdobju nuditi primerno vlago, a jih zalivamo redkeje.

Osnovna pravila zalivanja:

  • med dvema zalivanjema pustimo, da se zemlja osuši, vendar nikoli presuši;
  • ko zalivamo, zalijemo pošteno, substrat mora biti dobro namočen.

Za zalivanje uporabljamo posebne zalivalke z dolgim vratom in rožo z drobnimi luknjicami. Bonsaj zalijemo z vseh strani, preko krošnje. Nikoli ne zalijemo samo substrata, saj drevesa vodo absorbirajo tudi skozi liste oziroma iglice. Poleg tega z zalivanjem po krošnji iz listov speremo prah.

Da bo substrat dobro namočen, zalivamo nekaj sekund, nato malo počakamo in zopet zalijemo na enak način. Postopek ponovimo štiri do petkrat. Ko iz odprtin v posodi voda odteka, je zemlja praviloma premočena. V vročem vremenu zalivamo obilneje.

Postopki v kritičnih primerih

Če je zemlja presušena, zalijemo TAKOJ, vendar na drugačen način. Drevo je pod stresom. Zato mu v senci vsakih nekaj minut orosimo krošnjo, šele nato zalijemo po običajnem postopku. Pazimo, da je voda primerno topla in NIKOLI ne uporabimo vode, v kateri je raztopljeno gnojilo.
Če se zemlja ne prepoji tudi na ta način, posodo z bonsajem do roba potopimo v vodo za toliko časa, da prenehajo izhajati mehurčki. Nato jo delno vkopljemo v posodo s peskom fine granulacije (mivko) in poleg bonsaja več dni zalivamo tudi pesek.

Velik problem predstavlja zbita zemlja. To opazimo, če zalivamo pravilno, a se voda namesto da bi se vpila v substrat, preliva po površini čez rob posode. V tem primeru je nujna presaditev v novo, zračno, drenažno zemljo. Če čas za to ni primeren, z leseno palčko v substrat naredimo več lukenj in delno zamenjamo zgornjo plast. Pazljivo, da pri tem ne poškodujemo korenin.

Najpomembneje je, da bonsajev ne ZALIJEMO PREVEČ. Večina jih propade zaradi preobilnega zalivanja, le redki zaradi preskromnega. Zaradi prevelike količine vode se zračnost substrata uniči in gnitje korenin je neizbežno.

Ne zalivamo po utečenem urniku. S prsti vedno preverimo vlažnost zemlje. V vročem in vetrovnem vremenu je zgornja plast hitro suha, a navadno sta srednja in spodnja plast normalno vlažni. Občutek KDAJ ZALITI si pridobimo s »tehtanjem« v roki. Razlika v teži med zalitim in žejnim bonsajem je očitna.

Posebna skrb, natančnost pri zalivanju, je potrebna ob presajanju, še posebej, če smo obrezali koreninski sistem. Korenine takrat niso sposobne absorbirati dovolj vode. Premoker substrat v tem obdobju pa hitro povzroči njihovo gnitje. Bonsaju pomagamo s pogostim vlaženjem krošnje in debla. Omogočimo absorbcijo vode preko drugih delov drevesa. To je zelo pomembno tudi pri presaditvi dreves iz narave v posode – jamadorijih!

 

Comments are closed