KAJ JE BONSAJ?

BONSAI v japonščini pomeni drevo v posodi (BON – posoda, SAI – drevo), ki je v primerjavi z drevesom iz narave proporcionalno pomanjšano, je njegova kopija. A ne samo to. Bonsajizem je UMETNOST, je sodelovanje z naravo, je meditacija. Poznati moramo zahteve rastline iz narave, biti moramo vrtnarji, arhitekti in filozofi. Naš zaveznik je čas, ki se ga ne da prehiteti. Redke so bližnjice na poti ustvarjanja. Po njih včasih stopijo izkušeni gojitelji in mojstri, toda vedno s strahom, da bi se izgubili, da bi uničili življenje, drevo, idejo, smisel.

Kdaj je bonsaj vstopil v zgodovino človeštva se natančno ne ve. Očitno je le, da se je to zgodilo na Kitajskem pred 12. stoletjem in nato na Japonskem, kjer so v zadnjih stoletjih to umetnost izoblikovali do največje popolnosti. Bonsaj posega celo v versko tradicijo zen budizma. Močno je zakoreninjen v vzhodnjaških predstavah etičnega in lepotnega ideala. V začetku 20. stoletja, so Japonci začeli bonsaje izvažati, največje zanimanje za to umetnost pa v svetu prevladuje šele zadnjih petdeset let.

Dolga leta je prevladovalo napačno mišljenje, da so ta drevesca posebne vrste, ki jih je zelo težko gojiti. Evropske drevesne vrste lahko vzgajamo enako kot japonske ali tudi tropske. Oblikujemo jih v različne sloge, njihova velikost pa se giblje med 2 cm do 1m ali več. Zaradi raznolikosti rastlinskih vrst in posameznih rastlin, natančnih navodil oziroma meril vzgoje ni mogoče določiti. Vzornik nam je narava. Posnemamo rast dreves iz naravnih rastišč in upoštevamo simboličnost treh točk, ki v zamišljenem obrisu oblikujejo nepravilen trikotnik. Najnižja točka simbolizira zemljo, srednja človeka in najvišja nebo. Skušamo se približati razmerju 1:6 med debelino debla ter višino drevesa. Torej, 30 cm visok bonsaj naj bi imel deblo debelo vsaj 5 cm. Zelo pomembna je tudi oblika in razporeditev vidnih korenin – NEBARI, ki simbolizirajo trdnost in moč.

Bonsaj ni genetsko spremenjena rastlina, ni nikakršna posebna vrsta. Niti niso drevesa, ki jih obdržimo majhna na krut način. Tehnike v bonsajizmu niso nič bolj krute, kot so ostale tehnike vzgoje rastlin v vrtnarstvu. Lahko jih vzgojimo iz potaknjencev, iz dreves kupljenih v drevesnicah ali pa iz jamadorijev – dreves najdenih v naravi.
Najstarejši bonsaji na japonskem so stari preko 600 let in imajo status državnega zaklada. Primerki, ki se prenašajo iz roda v rod so neprecenljive vrednosti.

Bonsaj je nekaj osebnega in striktnih pravil, ki bi si jih morali popolnoma držati, ni. Ne sme biti drago breme, temveč veselje, ki mu posvetite svoj čas, potrpežljivost, čut in spretnost.
Če vam ne gre vse tako, kot ste si zamislili, ne obupajte. Vsi mojstri so bili nekoč začetniki.
Pokličite ali obiščite nas, strokovno vam bomo svetovali in vam pomagali rešiti težave pri vzgoji, oblikovanju, vzdrževanju, presajanju in tehnikah.

Bonsaj torej ni le drevo v posodi. Drevo je živo, mora delati z vami. Leroj Fudži pravi:

»Učite se od svojih dreves, so vaš odraz!«

Comments are closed