Bonsaj

BONSAI v japonščini pomeni drevo v posodi, ki je v primerjavi z drevesom iz narave proporcionalno pomanjšano, je njegova kopija. A ne samo to. Bonsajizem je umetnost in filozofija, sodelovanje z naravo in meditacija.

Najstarejši bonsaji na Japonskem so stari preko 600 let in imajo status državnega zaklada. Primerki, ki se prenašajo iz roda v rod, so neprecenljive vrednosti.

Kdaj je bonsaj vstopil v zgodovino človeštva se natančno ne ve. Očitno je le, da se je to zgodilo na Kitajskem pred 12. stoletjem in nato na Japonskem, kjer so v zadnjih stoletjih to umetnost izoblikovali do največje popolnosti.
Bonsaj ni genetsko spremenjena rastlina, ni nikakršna posebna vrsta dreves. Lahko jih vzgojimo iz potaknjencev, iz dreves kupljenih v drevesnicah ali pa iz jamadorijev – dreves, najdenih v naravi. Uporabljamo posebne tehnike, od katerih je najpomembnejša žičenje, upoštevamo pa zlasti zakone narave.

Dolga leta je prevladovalo napačno mišljenje, da so ta drevesca posebne vrste, ki jih je zelo težko gojiti. Evropske drevesne vrste lahko vzgajamo enako kot japonske ali tudi tropske. Oblikujemo jih v različne sloge, njihova velikost pa se giblje od nekaj centimetrov do dobrega metra. Zaradi raznolikosti rastlinskih vrst in posameznih rastlin, natančnih navodil oziroma meril vzgoje ni mogoče določiti. Vzornik nam je narava. Posnemamo rast dreves iz naravnih rastišč in upoštevamo simboličnost treh točk, ki v zamišljenem obrisu oblikujejo nepravilen trikotnik. Najnižja točka simbolizira zemljo, srednja človeka in najvišja nebo. Skušamo se približati razmerju 1:6 med debelino debla ter višino drevesa. Torej, 30 cm visok bonsaj naj bi imel deblo debelo vsaj 5 cm. Zelo pomembna je tudi oblika in razporeditev vidnih korenin, ki se imenuje nebari in simbolizira trdnost in moč.

Kam postavimo bonsaj?

To so drevesa, zato je njihovo mesto na prostem. Tudi tako imenovane sobne bonsaje, ki obsegajo tropske in subtropske vrste, imamo od pomladi do jeseni zunaj. Ko so temperature spustijo pod 10 ºC, jih odnesemo v stanovanje.

Posoda

Ni le navadno korito ali lonec, temveč neločljiv in nujen del bonsaja, drevesa v posodi. Zato jo je treba nadvse skrbno izbrati, da bo zadovoljevala njegove fiziološke potrebe obenem pa ga estetesko dopolnjevala. Iglavce praviloma sadimo v neglazirane posode naravnih barv, kot so rjava, siva in zelena. Listavce sadimo predvsem v glazirane in tudi neglazirane posode vseh barv. Možni so različni odtenki barve na posodi, odvisno kaj želimo poudariti – npr. močne jesenske barve listov. Za cvetoče bonsaje izberemo glazirane posode svetlejših barv – modre, bele, rumene, zelene in bele.

Zemlja

Bonsaje sadimo v posebno zemljo – Akadama, Kiryu, vulkanski pesek.

Oskrba

Bonsaje redno zalivamo in dognojujemo. Gnojenje v rastni sezoni je nujno. Začne se zgodaj pomladi in konča, ko nastopi mrzlo vreme, nekje ob koncu septembra ali v oktobru. Notranje bonsaje gnojimo seveda tudi pozimi.Uporabljamo organska in mineralna gnojila. Organska, npr. Biogold, vsebujejo poleg hranil tudi organsko maso z mikroorganizmi, ki so zelo pomembni pri mikorizi, simbiozi gliv z drevesom. Ker so počasneje delujoča, z njimi ne moremo povzročiti »ožiga« korenin.

Podoben učinek dosežemo z uporabo počasi topnih mineralnih gnoji, npr. Osmocote. Najprimernejša mineralna gnojila za bonsaje so v vodi popolno topna in poleg osnovnih hranil vsebujejo tudi mikroelemente. Njihova prednost je, da jih lahko natančno doziramo in so rastlinam hitro dostopna. Pazimo na pravilne koncentracije pri mešanju z vodo.

Kaj poleg ljubezni do bonsaja, vode in gnojila, potrebujemo za redno nego?

Od orodja so nepogrešljive le posebne konkavne klešče za rezanje vej, za žičenje pa posebna žica iz aloksiranega aluminija ter ostali pripomočki, kot so japonska cepilna pasta, posebna orodja, Akadama – japonska zemlja za bonsaje, sita, natezala, literatura.

Prezimovanje

Bonsaji so še vedno drevesa z istimi lastnostmi, zahtevami, kot tista v naravi.

Zato drevesne vrste, ki zdržijo zunaj v našem okolju – vse domače vrste (gaber, macesen, lipa, bor, smreka, bukev …) prezimujemo zunaj.

Pazimo le, da so zaščitena pred vetrom in jih v primeru težkega snega čistimo sproti. Bonsaje v daljših obdobjih brez snežne odeje in padavin, še posebej če zemlja ni zamrznjena, občasno zalijemo.

Tropske vrste, kot so na primer fikusi in cormone, bodo seveda zimo preživeli v toplem prostoru, ogrevanem od 18º C do 25º C, na primerni svetlobi, stran od radiatorjev in televizorjev. Zalivamo jih manj kot poleti, a je vlažnost, predvsem zračna, kritični dejavnik za uspešno preživetje v tem letnem času.

Subtropskim vrstam in rastlinam Sredozemlja – kitajskim brestom, zelkovim, serissam, oljkam in citrusom moramo nuditi hladen prostor, kjer se temperatura giblje od od 0 do 8 ºC. Torej – primerna svetloba in ne prevlažna zemlja ter malo sreče, pa bodo bonsaji dočakali pomlad. Takrat nas pa znova čaka kopica dela s presajanjem in oblikovanjem.